Muzejska noč 2024 je dogodek leta, ki ga ne smete zamuditi, če imate radiumetnost in muzeje! En večer se lahko prosto sprehajate po številnih muzejih in spomenikih v regiji ter spoznavate njihove stalne zbirke, začasne razstave in posebne dogodke.
V 20. izdaji nas v soboto, 18. maja 2024, pozdravlja Muzej Zadkine (Musée Zadkine). Ta muzej se nahaja v 6. okrožju Pariza in je posvečen spominu in delu kiparja ruskega rodu Ossipa Zadkine (1890-1967), ki je živel in ustvarjal v tej hiši in njenih delavnicah. Muzej Zadkine predstavlja približno sto kipov, tapiserij in drugih del, ki jih je ustvaril Zadkine, zapustila pa ga je njegova žena!
Musée Zadkine: Atelje - Muzej v bližini Jardin du Luxembourg
Muzej Zadkine v Parizu vam na robu Luksemburškega vrta vse leto brezplačno odpira vrata svoje stalne zbirke, ki je sredi zelenega okolja, posejanega s skulpturami. Muzej se nahaja na naslovu 100 bis rue d'Assas in je nekdanji dom Ossipa Zadkineja, kultnega kiparja, ki je tam živel med letoma 1928 in 1967. [Preberi več]
Vsako leto za dogodek Nuit des Musées 2024 Musée Zadkine naredi vse, da bi nam ponudil poetičen večer zunaj časa, ena na ena z umetnikom in njegovimi deli. Odkrijte program za tokratno izdajo.
Zadkine. Le Corps en jeu(x)
Letos je ob olimpijskih igrah v sobah 2 in 3 poti ter v vrtnem ateljeju, ki zaključuje ogled, postavljena posebna pot z naslovom "Le corps en jeu(x)". Zadkine ni bil športnik, vendar ga je tako kot mnoge kiparje zanimala tema telesa v gibanju. Od dvajsetih let 20. stoletja dalje je risal in kiparil akrobate, žonglerje in plesalce, vse teme, ki jih je povezoval z veseljem do življenja in praznovanjem. Med drugo svetovno vojno je tema telesa v gibanju dobila temnejši pomen. Veseli akrobati so postali zagrizeni borci, za katere se je zdelo, da so njihovi izpahnjeni udi napoved mučenih teles v Uničenem mestu, Zadkinovem velikem delu, ki je bilo leta 1953 odprto v Rotterdamu.
Telo na kocki
Leta 1920-1930 so bila v Zadkinovi karieri odločilna. Od leta 1920, ko je v svojem ateljeju v ulici Rousselet pripravil prvo samostojno razstavo, do leta 1933, ko je bila v Palais des Beaux-arts v Bruslju postavljena njegova prva retrospektiva, je Zadkine postopoma pridobival priznanje velikih kritikov in zbirateljev. V zgodnjih dvajsetih letih 20. stoletja je pod vplivom kubizma ustvaril skulpture, katerih geometrijske oblike so se nagibale k abstrakciji, na primer L'Accordéoniste. Vendar se je kmalu oddaljil od tega gibanja, ki je po njegovem mnenju omejevalo njegov lirični in ekspresivni umetniški temperament.
Čeprav Zadkine nikoli ni opustil neposrednega rezbarjenja, mu je nova praksa modeliranja iz mavca in gline omogočila, da je v svoje stvaritve vnesel gibanje in prožnost. Telesa, ki jih oživlja radostno življenje, plešejo, tečejo in se prosto razprostirajo v prostoru. Tri izjemne skupine Ménades, Joueuses à la balle in Jeux de Grâces ponazarjajo to novo smer. Medtem ko si je umetnik za figure in draperije, ki poudarjajo živahnost gest, izposojal iz antike, je črpal tudi iz cirkuškega repertoarja: akrobati in žonglerji so od dvajsetih let 20. stoletja dalje polnili velike, živo obarvane gvaše. Zadkine, kipar z veliko iznajdljivosti, je tudi nenehno risal. V petdesetih in šestdesetih letih se je vrnil k svojim najljubšim temam: akrobati, narisani z jasno linijo, plesalci ali ženske, ki tečejo v živahno obarvanih kompozicijah.
Les Travaux d'Hercule
Med drugo svetovno vojno je bil Zadkine zaradi svojega judovskega porekla prisiljen v izgnanstvo. Junija 1941 je zapustil Francijo in odšel v Združene države Amerike. V New Yorku je najel studio v Greenwich Villageu in se vrnil k delu. Zadkine je v tem obdobju zaradi skrbi in pomanjkanja denarja manj kiparil, vendar je veliko bral. Na novo je odkril mit o Herkulu, ki ga je interpretiral v luči tragičnih dogodkov tistega časa in ki je navdihnil serijo risb. "Herkulove opravke" sem začel risati ob večerih v letih 1943-1944, sredi stokov in obupanih krikov, ki so prihajali z vzhoda. Vse, o čemer sem lahko razmišljal, je bilo dogajanje 'tam'," piše v svojih spominih. Serija, ki je bila napisana s peresom in črnim tušem, je bila leta 1960 objavljena v litografiji, iz katere so vzete tukaj predstavljene plošče. Ne glede na to, ali grški junak ubija Lernsko hidro ali Nemejskega leva, je ujet v živahnem boju z roko v roki. Grafična obdelava poudarja njegovo mišičavost, ki je upodobljena z živahnim šrafiranjem in povečana z močnim šrafiranjem, ki spominja na Goyeve Vojne nesreče. Herkulova dela (Les Travaux d'Hercule) nikakor ne ponujajo junaške podobe boja. Nasprotno, Zadkine upodablja grozoto in nasilje ljudi: "Moje risbe so bile kot nekakšna pripoved o besu ubijanja, besu, ki je vžgal vso zemljo in jo ovil v tančico, ki jo je prežemala toča krvi in trpljenja".
Zadkine in monumentalno kiparstvo
Od leta 1914 dalje je Zadkine ustvarjal monumentalna dela. Tako kot poznejši Prometej, ki je predstavljen v tej sobi, so bile to večinoma figure, izklesane neposredno iz kolosalnih debel, katerih oblika in material sta umetnika navdihovala. Po drugi svetovni vojni, ko je obnova mest obnovila "poklicanost kiparstva, da zavzame svoje mesto v javnem prostoru", je Zadkine sprejel več naročil za spomenike. Takrat je lahko dal obliko svojim projektom, od katerih so bili nekateri, na primer spomenik Jarryju, zasnovani v poznih tridesetih letih prejšnjega stoletja. Najbolj znan je La Ville détruite, šest metrov visok bronast lik, ki je bil leta 1953 slovesno odprt v Rotterdamu. To delo, ki ga včasih imenujejo "kiparska Guernica", je spomin na bombardiranje, ki je uničilo pristaniško mesto, ter obsoja grozljivost in nesmiselnost vojne. Vprašanje monumentalnosti je umetnika zanimalo vse do konca kariere, zato je nekatera svoja abstraktna dela prilagodil monumentalnemu formatu, na primer La Forêt humaine, naročeno leta 1960 za sedež fundacije v Jeruzalemu, in La Demeure, odprto leta 1963 v Amsterdamu.
Telo v boju
Ob vrnitvi v Francijo leta 1945 Zadkine ni pozabil na dela, ki jih je ustvaril med izgnanstvom v Združenih državah Amerike. Uporabil jih je kot matrico za prenovo svojega dela, ki se je razvijalo v smeri bolj abstraktnih oblik, pogosto navdihnjenih z rastlinskim svetom. Tema telesa v boju, ki jo je obsežno raziskal v delu Les Travaux d'Hercule, umetnika še vedno zaposluje. Figura v La Ville Détruite, nekakšen razdvojen, razočaran Harlekin, veliko dolguje rokoborcem iz štiridesetih let prejšnjega stoletja, kot kažejo čudovite pripravljalne risbe za spomenik. V petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja se je Zadkine vrnil k temi borbe, vendar v abstraktnem in simboličnem načinu, skoraj povsem breztelesno. V skulpturi Boj iz leta 1960 sta upodobljeni le dve roki, preplet prstov pa je edini opomnik na prepletenost teles in nasilje boja.
www.zadkine.paris.fr
Brezplačen vstop v skladu z zmogljivostjo muzeja
19.00-23.00 Zadnji vstop ob 22.30
Koncert Tria Topaze
Trio Topaze (flavta, viola in harfa) bo ob evropski muzejski noči javnosti ponudil glasbeni program, ki ga je navdihnilo življenje Ossipa Zadkine. Glasbenice Lucie Humbert, Alexandra Morand in Claire Rousset bodo izvedle skladbe skupine šestih. Zadkine, ki je tesno sodeloval s temi skladatelji, je cenil njihovo glasbo in o njih dejal: "Njihove glasbene kompozicije so se popolnoma ujemale z mojim kiparstvom, z enakovrednim vzdušjem in vzporednicami v naših namenih ter iskanju novega v duhu oblik in zvokov."
Da bi javnost lahko povezala glasbene svetove teh skladateljev z Zadkinovimi deli v muzeju, so se trije glasbeniki Tria Topaze odločili, da za svojo skupino prilagodijo kratke skladbe Francisa Poulenca, Arthurja Honeggerja, Germaine Tailleferre in Georgesa Aurica. Igrali bodo tudi Trio za flavto, violo in harfo Lea Smita, nizozemskega skladatelja, ki se je v dvajsetih letih 20. stoletja preselil v Pariz in je bil pod velikim vplivom Dariusa Milhauda. Tako kot Zadkine je bil tudi Leo Smit judovskega rodu in je bil deportiran v uničevalno taborišče Sobibór, kjer so ga leta 1943 umorili. Zadkine se je med drugo svetovno vojno zatekel v Združene države Amerike.
Koncert ob 19.30, 20.30 in 21.30
Trajanje: približno 20 minut
Brezplačno, rezervacija ni potrebna, glede na razpoložljivost
Nočno odprtje Zadkinovega muzeja od 19.00 do 23.00
PROGRAM
Francis Poulenc: Andante iz Tria za oboo, fagot in klavir* (1926)
Arthur Honegger:
Leo Smit: Trio za flavto, violo in harfo (1926)
Germaine Tailleferre: Forlane za flavto in klavir* (1972)
Georges Auric: Valček iz filma Moulin Rouge* (1952)
*prevod za flavto, violo in harfo Trio Topaze
Nuit des Musées je priložnost, da odkrijemo pariške muzeje, ki jih poznamo manj, in ponovno odkrijemo tiste, ki jih že imamo radi! V vsakem primeru se vedno najde dober razlog, da v tej izjemni noči obiščemo Musée Zadkine.
Datumi in časovni razpored
The 18. maj 2024
Mesto
Muzej Zadkine
100 bis rue d'Assas
75006 Paris 6
Cene
prost
Priporočena starost
Za vse
Uradno spletno mesto
www.zadkine.paris.fr
Musée Zadkine: Atelje - Muzej v bližini Jardin du Luxembourg
