Njihovi otroci za njimi, prilagodba romana Nicolasa Mathieua, nagrade Goncourt 2018, prihaja na HBO Max 6. maja 2026. Režirala sta Ludovic in Zoran Boukherma, film pa združuje Paula Kircherja, Angelino Woreth, Sayyida El Alamija, Gilla Lellouchea in Ludivine Sagnier v adolescenceni pripovedi, ki je postavljena v vzhodni del Francije v začetku 90. let.
Njihovi otroci po njih
Film | 2024
Na voljo na HBO Max od 6. maja 2026
Drama | Trajanje: 2h21
Režija: Ludovic Boukherma, Zoran Boukherma | Scenarij: Ludovic Boukherma, Zoran Boukherma, po romanu Nicolasa Mathieu
Igrajo: Paul Kircher, Angelina Woreth, Sayyid El Alami, Gilles Lellouche, Ludivine Sagnier
Nacionalnost: Francija
Predstavljen v uradni selekciji na Mostri di Venezia, kjer je Paul Kircher prejel nagrado Marcello Mastroianni za najboljšega upa, Njihovi otroci po njih na kino platnu prinaša roman Nicolasa Mathieua, ki ga je izdal Actes Sud. Film je izšel v francoskih kinematografih 4. decembra 2024, preden bo leta 2025 predvajan na Canal+.
Napovednik filma Leurs enfants après eux
Avgust '92 v Heillangeu (fiktivni ekvivalent Hayanga na Mosellu), dolga odročna dolina na vzhodu, v daljavi rjave topilnice, ki več ne gorejo, ter rudarsko mesto. Anthony (Paul Kircher), štirinajstletnik, se dolgočasi do konca. En vroč poletni popoldan ob jezeru ga preseneti Stéphanie (Angelina Woreth). Iskra ljubezni je tako močna, da že isti večer tiho ukrade očetovo motorno kolo (Gilles Lellouche), da se odpelje na zabavo, na kateri upa, da jo bo znova našel. Ko naslednje jutro ugotovi, da je motor izginil, mu življenje dobesedno pade na glavo.
Od leta 1992 do 1998 film sledi življenju Anthonyja, razdeljenemu na odseke po dve leti, kot v romanu, in kot poglavja knjige Nicolasa Mathieuja tudi prežet je z glasbo iz obdobij (Modern Talking, Boney M, Metallica, NTM, naš nacionalni Johnny). Na koncu brata Boukherma prinese uspešno vendar previdno priredbo, brez pravih vzvišenih trenutkov ali iskric režije.
Film raziskuje univerzalne teme adolescence, prvih ljubezni, ki trajajo več let, ter iskanje identitete – ali kako pobegniti iz svojega okolja – in ni brez primerjave z drugim filmom na velikem platnu, L’Amour Ouf Gilles Lellouche. Francoski igralec in režiser si je namreč želel na platno pripeljati prilagoditev nagrajene knjige po nagradi Goncourt, preden se je odločil osredotočiti na prilagoditev knjige Nevilla Thompsona. In kot film Lellouchea, tudi dolgometražni prvenec Ludovica in Zorana Boukherme težko segreje srce občinstva.
Režiserskemu duetu je še vedno uspelo, da je film retro poslastica, ki jo lahko zaradi natančne uprizoritve, v kateri sta ujeta dolg čas počitnic in dolgčas mladih v regiji, uživamo dve uri. Toda njegova igralska zasedba se težko prikupi, z izjemo Lelloucha in njegovega zrnatega, reliefnega lika Anthonyjevega očeta, razvpitega alkoholika, ki pa ni slab človek, ter Paula Kircherja, vsekakor enega od igralcev svoje generacije, ki ga je treba imeti pred očmi.
Škoda je tudi, da režiserja nista našla časa, da bi v 2 urah in 15 minutah filma bolj poudarila gospodarski kontekst te francoske regije, žrtvovane na oltarju globalizacije, kar je osrednja tema Nicolasa Mathieuja.
Da bi šli še dlje, preberite tudi naš izbor novosti HBO Max za maj 2026, naš vodič po izdajam na vseh platformah in današnji izbor Kaj gledati danes na streamingu.
