Danes beseda „Châtelet“ najbolj vzbuja podobo veliko in prometno metro postajo ter živahno trgovišče, vse tega le nekaj korakov od Seni. A njena zgodovina je mnogo bolj bojevitá. V času srednjega veka je châtelet pomenil majhno utrdbo, običajno zgrajeno za varovanje mostu, mestnih vrat ali strateškega prehoda.
To je bil pravzaprav naloga Grand Châtelet, ki ga je v 12. stoletju zgradil kralj Louis VI. Veliki. Nahajala se je na severnem vhodu v Pont au Change, ta trdnjava pa je služila za zaščito dostopa do otoka Île de la Cité — zgodovinskega jedra Pariza. Sčasoma je stavba prevzela tudi sodne in policijske pristojnosti: v njej so bile nastanjene pariška prevzeta, sodišča in celo strahoten zapor, znan po posebej okrutnih razmerah za zapornike.
Grand Châtelet je vele na desni breg reke Seine s svojo trdnjavo s strogimi stolpi, ki je služila kot varuh redovnega reda. A z razširitvijo mesta in upadom njegove vojaške funkcije je trdnjava postala predvsem simbol stare avtoritarne dobe ter nepriljubljenega pravosodja.
V letu 1802 je Napoleon Bonaparte odredil rušenje. Danes na površju ni več vidnih ostalin velikega Châtelet-a. Utrdbo so dobesedno odstranili s krajine, da bi na njenem mestu nastala Trg Châtelet, večja odprta ploščad med dvema znamenitima gledališčema: Gledališče Châtelet in Gledališče mesta.
Čeprav na prost pogled ni več videti Velikega Châteleta, so med arheološkimi izkopavanji našli nekaj ostankov v podstrešjih, še posebej ob gradnji podzemne železnice v začetku 20. stoletja. Nekatera kamnina, temelji ali deli zidov so bili odkriti kot tiho pričevanje pozabljene zgodovine.
Na žalost danes ni ničesar, kar bi bilo na ogled javnosti. Edino, kar še ostaja, je ime: “Châtelet” – majhno besedo, ki nam še vedno vzbudi podobo gradu, čeprav ga več nihče ne vidi.
Ta stran lahko vsebuje elemente, ki jih podpira umetna inteligenca, več informacij tukaj.
