Močan povratek po devetih letih odsotnosti v Evropi! Devet let so oboževalci System of a Down verjeli, da bodo svojega najljubšega benda nekoč lahko znova videli v živo v Franciji. Na koncu so Stade de France, na vhodu v Pariz, postavili svoje kovčke v okviru njihove nove evropske turneje. Prvič za to zvenečo referenco alternativnega metala, ki doslej še nikoli ni nastopila na tem slavnem stadionu v Seine-Saint-Denis.
Ta četrtek, 2. julij 2026, ob prvem od dveh pariških koncertov ameriške zasedbe v dvorani regije Île-de-France, so gledalci že stali na štartu. Od leta 2001 in svetovnega uspeha drugega albuma Toxicity so se oboževalci postarali in zrasli. A navdušenje in pričakovanje, da bo ta kultni bend alternativnega metala spet nastopil v Parizu, sta občutna. T–majice z motivom SOAD so namreč številne v dvorani in v prostem prostoru pod odrom tega večera.
Ampak preden se headbanging in poganjanje ob pesmih System of a Down zgodi, je publiko na Stade de France doletelo dva uvodna nastopa, ki sta bila po ocenah mnogih res izjemna, pri čemer najprej Acid Bath. Acid Bath so relativno slabo poznani med mlajšimi občinstvi, a so se nedavno ponovno združili, saj je ameriški sludge zasedba končala kariero leta 1997 po smrti basista Audieja Pitreja v prometni nesreči. Letos so znova pred publiko, zlasti na Hellfestu, pa tudi kot otvoritveni nastop SOAD.
Ni bilo enostavno začeti večera, a petčlanska zasedba iz Louisiane se je odrezala odlično. Po uvodu v ikonični "Black Sabbath" skupine Black Sabbath, ki je bil izveden ob 18:30, Acid Bath je izvesti pet svojih starejših skladb, med katerimi sta priljubljeni skladbi "Tranquilized" in "Bleed Me an Ocean". Vokal pevca Dax Riggs nas je pravočasno preplavil z vznemirljivo energijo, medtem ko zvoki, ki mešajo doom metal, blues in gothic rock, hitro očarajo. Nedvomno je ta ameriški kvartet res dobro spet stopil na oder 27 let po razpadu.
Drugačen slog, druga zasedba z Queens of the Stone Age. Ameriška zasedba pod vodstvom karizmatičnega Josha Hommea se na oder Stade de France povzpne ob 19:30 za polurni, eno uro dolg set, ki ga pričakujemo brez napak in s številnimi največjimi hiti. "Little Sister", "Go With the Flow", "Sick, Sick, Sick", pa tudi "No One Knows", ki ga večji del občinstva poje vzporedno z zasedbo, ali še "Run, Pig, Run", ki jo skupina na živo ni igrala že od leta 2008... To so prvi circle pits večera, QOTSA nedvomno očarili oči in ušesa občinstva na Stade de France, in tudi nas!
Že le nekaj minut nas loči od začetka koncerta System of a Down, občinstvo pa vzdušje postopoma dviga s kriki "ola". V dvorani se navijač, ki se je preoblekel v "Kje je Charlie?", povzpne na ramena prijatelja in izstreli veliko aplaudiranje. Nekaj armenijskih zastav – kot referenca na poreklo članov skupine – plapola tudi na vetru. Ob 21:10 se luči končno ugasijo in ameriška zasedba na oder nečakoma pričaka s stotimi ovacij.
S tem naslovom "X", ki izhaja iz albuma "Toxicity", SOAD odloči začeti ta nastop. S kapico na glavi in sončnimi očali trdno na nosu, Daron Malakian ne odlaša in izkliče kathartični krik. Že takoj postane jasno, da je večinstrumentalist in armensko-ameriški vokalist v odlični formi, podobno kot njegovi spremljevalci Serj Tankian, Shavo Odadjian in John Dolmayan. SOAD ne izgubi časa in nadaljuje z eksplozivnim "Prison Song", ki v dvorani povzroči številne moshanje. Sledi nato še silovita "Violent Pornography" in "Mr. Jack", kjer Serj Tankian igra za tipkami, nato pa ga ponovno naroči kitara v roki.
Vsi v črnem, razen Shavo Odadjian, ki te večer nosi visoke rumene nogavice, člani SOAD se zdijo zadovoljni, da se po tolikih letih vračajo v Pariz. Na več mestih bo mogoče opaziti, kako se Serj Tankian rahlo nasmehne. Obiskovalci so tudi oni naelektrizirani, saj nastop šele dobro začne. V dvoranski dvorani v publiki se svetuje, čevlji in majice letijo nad glave. Na spodnjih stolpcih so gledalci še vedno pokonci. Noge, stopala in glave se frenetično vrtijo, sledijo rifom kitare in ritmu bobnov.
Vzdušje se dviga še za eno stopnjo z "I-E-A-I-A-I-O". Publika vre, ritmično vibrira ob besedah, ki jih s šarmom odpoje Serj Tankian. Sledi skladba "Soldier Side - Intro". "Welcome to the soldier side, where there's no one here but me. People all grow up to die, there is no one here but me", poje Daron Malakian. Skupina nadaljuje s potezno močnejšim zvokom s slavno skladbo "B.Y.O.B." in svojimi agresivnimi riffi. Publika skače in vpil, medtem ko se besedila projicirajo na štiri zelo ozke in dolge mobilne zaslone, ki visejo s strani odra. "No Coverage, no Shelter, no Future", pa je zapisano.
Naprej pa pritisk ne popušča in skladbe se nadaljujejo z enako strastjo in navdušenjem: "Soil", "Deer Dance", "Radio/Video" ali še "Bubbles" z zapletenimi ritmi, nepozabljivi "Hypnotize" ter neodoljivi "Needles".
Serj Tankian ni tip, ki bi nenehno skakal ali tekel sem in tja po odru. Ne. Bolj tih, vodja SOAD-a rad občasno zapre oči in udari v ritem z levico. Njegova moč je njegov glas. Tokratni večer nam ponuja impresivno demonstracijo njegovih pevsnih sposobnosti. Ničesar za očitati! Svoje na drugi strani Shavo Odadjian z izraznimi grimasi in nežnimi koraki, medtem ko Daron Malakian deluje neukrotljivo in podaja izjemno predstavo. Resnično zveri od nastopa, ta dva sta pravi par in njuna energija je izjemno nalezljiva. V dvorani se hkrati ustvarja več circle pitov, medtem ko eden gledalcev prinese dimno sredstvo, kar povzroči splošno presenečenje.
Večer se še bolj prevesi v evforijo, ko odmejo prvi toni svetovnega hita Chop Suey!, sledita pa Lonely Day. Ni presenečenje, da se mnogi telefoni bleščijo v dvorani v regiji Île-de-France med tem komadom, ki ni tako napet kot prejšnji, a je kljub temu izjemno uživaški.
Telesa se zdijo utrujena, a zabava še ni končana. Publika posrka navdušenje nad Lost in Hollywood, roke dvignjene na desno, nato na levo. Skupina si vzame kratek odmor in izkoristi trenutek, da uživa v množici na največjem stadionu v Franciji. Navijač, odet v Kje je Charlie?, se prav tako vrne na ramena svojega sopotnika. Shavo Odadjian ga opazi in namigne na fotoaparat. System of a Down so dolgo odmegleni s ploskanjem. Skupina se zdi, da temu ne verjame.
System of a Down, ki že od nekdaj zagovarja pacifizem in se upira vojnam, si to večer privošči tudi s posvetilom pesmi prebivalstvu Gaze, protestnikom v Iranu in Libanonu. Skupina se nato odloči nadaljevati z "Aerials", enim od hitov, ki jih navijači na tej turneji močno pričakujejo. Na sredinskem velikem platnu projicirajo posnetke trapezistov med nastopom.
Daron Malakian in Serj Tankian nam nato ponudita zelo lep trenutek ob skladbi "Roulette". Drugi bo celo prisrčno objel glavo prvega, pred očmi ganjenih obiskovalcev. Kljub vsemu, kar je preteklo, se zdi System of a Down bolj povezan kot kadarkoli prej. Ta četrtkov večer je skupino jasno pokazal svojo dobro voljo in veselje nad ponovnim nastopanjem po Evropi.
A to še ni konec. SOAD ima še poln pogon in tudi občinstvo. Dokaz je hit Toxicity, ki letos praznuje 25 let in je dal ime enemu najbolj znanih albumov skupine. Niti presenečeni: telefoni so visoko dvignjeni in navijači so vreli v dvorani. V tej euforiji skupina povabi na oder hčerko bobnarja, ki praznuje rojstni dan. In brez oklevanja publika ji enoglasno zapoje Happy Birthday.
Vrnitev k glasbi in z naslovom "Sugar" se System of a Down odloči zaključiti ta približno 1 uro in 45 minut trajajoč set z odlično noto. Radi bi slišali še kaj več po tolikšnih letih odsotnosti. A očitno zadovoljni štirje člani SOAD si izmenjajo objem, pozdravijo občinstvo in med publiko vržejo bobnarske palice ter plektra.
Medtem ko je Stade de France v zadnjih tednih gostil veličastne scenografije, kot je tista Davida Guette, je System of a Down izbral preprosto pot. Ni monumentalnega dekora za to turnejo, niti ognjeviti učinki, ampak zgolj ogromen zaslon v ozadju odra in izjemno natančna razsvetljava. Pravi, System of a Down ne potrebuje umetnih sredstev, da zasije. Njihove skladbe, brezčasni riffi in izjemno močni vokali Serja Tankiana in Daron Malakiana nas popeljejo in nas odpeljejo v čas. Da, System of a Down je uspel svoje poslanstvo: vrniti nas v čas in oživiti našo mladost. To obdobje brezskončnosti, ki smo ga z užitkom odkrivali v tem četrtkovem večeru, samo s silo glasbe!
Mesto
Stade de France
stade de france
93200 Saint Denis
Načrtovanje poti
