Kot vsak leto, tudi letos ne pozabimo na Uro za Zemljo, ki bo v soboto, 28. marca 2026, od 20.30 do 21.30. Ta dogodek nas vabi, da v milijonih domačij in na tisočih ikoničnih znamenitostih po vsem svetu za eno uro ugasnemo luči, s katerim izpostavljamo pomen narave in spodbujamo k okoljskemu zavesti.
Na vseh koncih sveta WWF poziva celotno državljansko družbo, od državljanov, preko podjetij do lokalnih skupnosti in oblasti, da se spomnimo, kako je naša planeta dragocena, ter kako je od ključne pomembnosti, da jo zaščitimo. Pariz bo za eno uro ugasnil
Na prizoriščih pod nacionalnimi spomeniki bodo potekali veliki
Še posebej bo ob 20:30 ugašena svetilka na Eifflovem stolpu, s čimer bo Pariz izrazil svojo podporo boju proti podnebnim spremembam.
Začetek kampanje sega v leto 2007, ko jo je s podporo WWF zasnoval z namenom ozaveščanja, še posebej med odločevalci. Največji dogodek je takrat zaprl svetlobo na Sydney Harbouru. Leta 2012 so milijoni ljudi po vsem svetu v približno 4000 mestih in v 126 državah za eno uro ugasnili luči. Po svetu so zabrneli znameniti landmarki: Empire State Building, piramide v Gizi, Rimski kolosej, Kristus odkupitelj v Riu, Ateneška akropola, stolp Burj Khalifa v Dubaju, Prepovedano mesto...
Poleg simbolnega dejanja, kot je ugasnitev luči za 60 minut, so udeleženci Ure za Zemljo povabljeni, da se pridružijo gibanju, ki ga je sprožil WWF po vsem svetu za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Pomembno je vedeti, da z nekaj enostavnimi in samodejnimi ukrepi lahko milijoni ljudi prihranijo energijo in hkrati naredijo nekaj za ohranitev okolja. In vse to brez da bi pri tem ogrozili svoj vsakdanji udobje!
Ta svetovna poteza je simbolična in njen namen je prebuditi zavedanje pri vseh, da zagotovimo boljšo prihodnost. Ni namen izklopiti vse elektrike, temveč le ugasniti luči (vsaj tiste, ki niso nujne), da pritegnemo pozornost.
Ste vedeli, da je v obdobju od 1970 do 2014 svetovna populacija vseh vrst vretenčarjev – rib, ptic, sesalcev, dvoživk in plazilcev – upadla za 60 %? Na območjih tropskih gozdov ter v Južni in Srednji Ameriki je ta padec še občutneje, in sicer do 89 %. Če bi morali plačevati za svež zrak, pitno vodo ali hrano, bi bil letni strošek ocenjen na 125 bilijard dolarjev, kar je več od celotnega svetovnega bruto domačega proizvoda, ki znaša približno 80 bilijardov dolarjev na leto.
Intenzivna kmetijstvo, izčrpavanje tal, prekomerni ulov, podnebne spremembe in plastično onesnaževanje – to so glavne grožnje, ki danes ogrožajo biotsko raznovrstnost. Izguba in degradacija habitatov ter pretirana raba virov so neposredno povezani z dejavnostmi človeka.
